Kot predsednik NK INTERBLOCK, Vam po vseh žaljivih in lažnivih komentarjih s strani NZS in posledično nogometne stroke, glede odnosa NK INTERBLOCK do reprezentančnih barv, sporočam uradno stališče NK INTERBLOCK, ki naj doseže tudi tiste, ki so se priliznjeno podredili naglim mnenjem NZS in njenega predsednika:

2. Direktor kluba NK INTERBLOCK Nenad Protega ni lažnivec, zato pričakujem, da se mu odgovorni za nastalo situacijo opravičijo, saj so bile njegove navedbe popolnoma resnične in so se dejansko zgodile. Direktor je oba selektorja poklical in z njima strokovno preučil najboljšo možno verzijo, ki bi bila dobra za reprezentanco, klub in igralce. Selektorja sta se po pogovoru s Protego sama odločila in samostojno sprejela sklepe o tem, kaj je dobro za reprezentanco in igralce. Rezultat je znan, saj so igralci, ki v ponedeljek niso igrali na prvenstveni tekmi, odpotovali na reprezentančne obveznosti. Da ne bom omajal kredibilnost tudi mojih besed bom navedel le delček poročila s strani spoštovanega selektorja Tomaža Kavčič, ki je za razliko od kolega Miloša Kostiča, izjavo podal korektno in jasno. Del izjave pa se glasi:

»Na dan zbora reprezentance, v ponedeljek 20. aprila 2009, sem tekom dneva, upoštevajoč dejstvo, da sta igralca v kadru za prvo ekipo na prvenstveni tekmi proti Primorju in da je med klubsko in reprezentančno tekmo le dober dan odmora, sprejel odločitev, da se igralcema NK INTERBLOCK ni potrebno udeležiti reprezentančne akcije za tekmo proti Madžarski.

Odločitev je bila sprejeta predvsem zaradi dejstva, da so vsi ostali reprezentanti, ki jih je 18, in ki so imeli tekme v klubih že v soboto, so prišli na zbor reprezentance (ponedeljek ob 9h) zdravi in sposobni za tekmo.

Zgoraj navedena odločitev je rezultat moje odločitve in ne dogovora z vodstvom NK INTERBLOCK.

Tomaž Kavčič

Selektor reprezentance U20 & U21 Ljubljana, 24.04.2009«

Tudi Tomaž Kavčič, bi brez morale, lahko »zapakiral« svojo izjavo bistveno bolj njemu v prid in usmerjeno proti dejanskim dogodkom in proti ugledu našega kluba.

3. NK INTERBLOCK spoštuje reprezentančni dres in vse državne simbole. Tako kot do sedaj, bomo tudi v bodoče podprli vse reprezentančne aktivnosti, saj smatramo nastope naših igralcev na reprezentančnih tekmah kot veliko čast za klub in posameznika. Zavedamo se pomembnosti udeleževanja naših igralcev na reprezentančnih akcijah. Želimo si dobrih uspehov reprezentance in smo prepričani, da je igranje za reprezentanco posebna čast za igralce, ter pripomore k osebnostnem razvoju mladih biserov slovenskega nogometa. Reprezentančne akcije spodbujamo in jih smatramo kot obveznost, vendar pri tem upoštevamo tudi dejstvo, da so naši biseri v fizičnem in duševnem razvoju in želimo, da jih nogomet krasi kot zavidanja vredne športnike, ne pa da jih na dolgi rok fizično uniči.

4. NK INTERBLOCK zahteva enakopravno obravnavo pri organih NZS, kot jo imajo drugi klubi, saj slovenski igralci v italijanskem INTER-ju, prav tako niso uspeli izpolniti reprezentančnih obveznosti; verjetno so imeli enake utemeljene tehnične težave kot NK INTERBLOCK, pa zato NZS ni obravnavala NK INTER-ja iz Italije v disciplinskem postopku. Zakaj ne, mi ni znano…

predsednik NK INTERBLOCK
Joc Pečečnik

Ljubljana 4.5. 2009

Zgodba okoli stadiona postaja vse bolj tipična "slovenska", saj ni odvisna od strokovnosti in profesionalnega dela, ampak od veliko sreče, politike in predvsem od tega, ali bomo uspeli krmiliti med takšnimi sodržavljani, ki nam delajo težave čisto iz načelnih razlogov ali pa zaradi tega, da bi bili enkrat objavljeni v medijih z imenom in priimkom, in se zato na vseh korakih trudijo, da bi kreirali splošno mnenje, ki naj bi kasneje služilo kot orožje v velikem spopadu z mano in  našo družbo BŠP, ki smo jo ustanovili skupaj z MOL in OKS. Takšnega spopada sploh ne bo, zato lahko rečemo, da gre za veselje posameznikov, ki s svojo strokovnostjo grajajo, napadajo in obrekujejo ljudi, ki so strokovno kompatibilni po svoji izobrazbi, stažu in hkrati s strani države in meščanov na zadnjih volitvah postavljeni, da takšna pooblastila nosijo in se na podlagi njih odločajo. Ne glede na vse skupaj je prof. Janez Koželj podžupan in mestni arhitekt, Robert Peskar v. d. direktor ZVKDS, ...
Na nasprotni strani pa jim stoji "PRAVA BALKANSKA" stroka, sestavljena iz veterinarjev, administratorjev, tehnikov in upokojencev. Ni namen žaliti kateri koli poklic, ampak jasno povedati, da našteti častiti poklici nimajo nič skupnega z arhitekturno stroko.
Tukaj ne more imeti prav Vuk Karadžič, ki pravi "PIŠI KAO ŠTO GOVORIŠ", tukaj mora obveljati France Prešeren s svojim "LE ČEVLJE SODI NAJ KOPITAR".


Prebivalci Fondovih blokov niso enotni, saj je bilo pri meni več skupin, ki se so želele sestati in mi povedati, da želijo, da se projekt dokonča, saj takšno stanje, kot je zdaj, ni več vzdržno, saj se vse podira in celo zajedalci so nas napadali. Pa smo prosili Pečečnika, da naj jih pomaga odstraniti in je to tudi storil. Upam, da bo tudi naslednjič, je dejal eden od tam živečih stanovalcev.

Ko bodo iniciativni odbori podali prave informacije Fondovim stanovalcev, torej takšne informacije, ki jih ne prirejajo, preden jih posredujejo, bodo stanovalci videli, da nimajo razloga za skrb. Po mojih ocenah več kot 60 % ljudi sploh ne sodeluje pri iniciativi in mislim, da jih je več kot 75 % za to, da na tem mestu zraste nov objekt, pri tem pa si želijo, da bi upoštevali tudi njihovo prisotnost in naredili tudi njim sprejemljive življenjske pogoje.

Vprašanje odnosov v soseski je dolgoročna stvar in mi si želimo, da bodo dobri in da bodo zadovoljni vsi ob stadionu in v Ljubljani.

To, da se moramo boriti z nasprotniki in z drugače mislečimi, je osnova demokratičnih odnosov in nam zelo sprejemljivo dejstvo, razlikovati in paziti pa moramo na pokvarjene ljudi, ki bi za ceno lastne promocije ali škodoželjnosti radi uničili sanje mladih in starih, ki jih bo v naslednjih desetletjih pot vodila skozi ta objekt,v katerem se bodo rojevala nova upanja, nove vizije. In morda bo prav tukaj na tem mestu začel svojo življenjsko kariero prebivalec iz Fondovih blokov... Pri naši strategiji se s pokvarjenimi nameni ne ukvarjamo in gremo enostavno svojo pot, za katero mislimo, da je pravilna in korektna.

Ne bomo se ozirali na samooklicane strokovnjake iz Fondovih blokov, pa tudi če se za njimi skrivajo prizadeti profesorji, direktorji in predsedniki strokovnih subjektov ter arhitekti, ki niso dobili svojih finančnih drobtinic z naslova tega projekta...

Projekt poteka po zastavljeni poti, le da sem kot direktor in kot največji lastnik družbe, ki je vlagal denar, spremenil stališče in strategijo spremenil na bolj konzervativno noto. Družba BŠP je planirala, da bo Bežigrajski stadion oziroma Bežigrajski športni park pričela graditi v letu 2008, ko naj bi se izvedla dela za zaščito objekta, čiščenje področja, odklop komunalnih vodov ter restavratorska dela za ugotavljanje analize stanja. Izvedla naj bi se celotna projektna naloga priklopa stadiona do okolice in postavili predlogi za podzemni del stadiona, kjer se nahajajo parkirišča ter razni drugi objekti. V novembru 2008 naj bi pričeli s prestavitvijo in pripravljalnimi deli ter z rušenjem vseh t.i. ne-Plečnikovih elementov in odstranitvijo dediščine, ki bi jo opravil Restavratorski center RS in elemente odpeljal na deponijo, kjer bi se restavrirali. V tem času naj bi se tudi izvajal izkop, tako da bi koristno porabili čas, dokler se ne pridobi končno gradbeno dovoljenje, saj smo vedeli, da je tudi MOL v sprejemanju novega prostorskega plana, ki je osnova za končno projektiranje stadiona. Zato pač do sedaj še ni bilo mogoče izdelati projekta za stadion. Projekt, ki se omenja v javnosti, sploh ne obstaja. 3D animacijske slike je izdelal Ruben Ready, arhitekt, ki ima veliko izkušenj pri načrtovanju stadionov. Slike so bile prikaz brez osnove in projektov, nanje pa so se obesili vsi, ki so prikrito ali neprikrito proti čemur koli.

NK Mariboru čestitam ob lepi predstavi in srčni borbi, predvsem pa iskreno mislim, da so si tekmo »prigarali« in si zmago zaslužili, tudi s kakšnim golom razlike več.
Takšne tekme bodo vrnile ugled slovenskemu nogometu in mobilizirale privržence v vseh klubih. NK Maribor je velik klub, ki ima svojo zgodovino, ki ima svojo usedlino in privržence, ki ga imajo res radi in mu stojijo ob strani tako na tribuni kot v politiki. Takšna atmosfera iz posameznikov povleče veliko odgovornost, hkrati pa omogoča homogeno delovanje kluba in prisesa posameznika v okolje, v katerem se strokovni štab in igralci morajo obnašati v skladu z načeli in zahtevami kolektiva.

Večkrat sem že predstavil pot in cilje našega kluba, ki so ambiciozni.

Želim si le, da bi širša nogometna scena dojela pomembnost takšne poti ter bi se prizadevanja po vzpostavitvi dialoga in kooperativnem sodelovanju med vsemi akterji nogometne scene vzpostavila ter nadaljevala v začrtani smeri.

Žal mi je, da se namesto, da bi iskali pozitivne rešitve, ubadamo z negativno kritiko, kar močno upam, da se bo v kratkem spremenilo in bo cilj vseh le še nadaljnje potovanje po zastavljeni poti ter iskanje rešitev, ki bodo prispevale k nadaljnjemu razvoju nogometa.

Takšna pot je lahko uspešna in daje zavidljive rezultate le, če sta ambiciozni obe strani in usmerjeni k istemu cilju. Zato je pomembno, da obe strani sodelujeta in imata željo po takšnem sodelovanju. In zato iz te igre nikakor ne moremo izključiti glavnih akterjev – nogometašev z obrazložitvijo, to pa niso več minimalne zahteve evropskega nogometa.

K dobri igri ne gre alkohol in ponočevanje, temveč zdrav način življenja ter upoštevanje drugih pravil igre in discipline.

Ta cilj bo lažje dosežen ob skupnem dialogu obeh strani, čeprav so naše pogodbe in pravila kluba (na primer Disciplinski pravilnik) že do sedaj urejala postopek ugotavljanja in sankcioniranja teh kršitev.

Glede kaznovanja za kršitve discipline se mi zdi ravno iz razloga večje učinkovitosti smiselno, da smo usklajeni s predstavniki igralcev, kar bi nedvomno prispevalo k vzpostavitvi bolj disciplinirane igre.

Po drugi strani je pa prav, da klubi sami nagrajujejo igralce v skladu s svojimi pravili o nagrajevanju.

Seveda pa je pogodba o redni zaposlitvi nogometaša v klubu tudi za naš klub zaenkrat še nesprejemljiva, saj delovnopravna zakonodaja temu ni primerno urejena.

Nimam nič proti, da bo tako kot v nekaterih tujih pravnih sistemih tudi pri nas nekoč pogodba o zaposlitvi temelj pravnega razmerja med klubom in igralcem, kar bo igralcem nedvomno prineslo večjo pravno in socialno varnost ter stabilnost, vendar ta trenutek še ni pogojev, da bi klubi kot je Interblock lahko igralce zaposlovali v redno delovno razmerje.

Mi se nismo strinjali glede določb, ki se nanašajo na trženje igralčeve podobe, kot tudi ne, da so klubi dolžni igralce zavarovati za primer poškodb, ker je to vprašanje potrebno rešiti enotno in doseči dialog med klubi, saj bi takšna obveza za posamezen klub lahko pomenila preveliko breme.

Po drugi strani pa gre za minimalne zahteve pravne varnosti, ki jih je igralcem potrebno zagotoviti ne glede na to, ali so to minimalne zahteve nogometnih pravil ali ne. Zato si ne predstavljam, da bi igralcu, ki je prav zaradi določenih pravil s klubom sklenil pogodbo, enostransko, v času trajanja te njegove pogodbe, na primer spremenili nagrajevanje.

Predsednik NK Interblock

Družba GSA d.o.o. je podala konkreten predlog za izboljšanje stanja v slovenskem profesionalnem nogometu in poleg organizacije delniške družbe, ki bi bila v lasti klubov, podala tudi konkretne finančne okvirje in program, ki je vseboval pridobitev novih sponzorjev, 100 televizijskih prenosov, ponedeljkovo nogometno oddajo, LCD ekrane z zmožnostjo klubskega trženja, samostojno internet platformo, zagotovitev generalnega pokrovitelja TELEKOM Slovenije, opremljanje klubov z vozili, ter pomoč pri razvoju medijskega in promocijskega dela v klubih.

Poleg tega je družba GSA d.o.o. ponudila brezplačno uporabo prostorov za potrebe Združenja 1.SNL in družbe PRONOLI d.d.. V družbi GSA d.o.o. je 24 članska ekipa 2 meseca pripravljala program lige in verjamemo, da je program korekten do vseh klubov in da ne obstajajo nikakršne nevarnosti, da bi prihajalo do konflikta interesov.

Ob tej priložnosti se celotni ekipi družbe GSA d.o.o., Brjago d.o.o., Izid d.o.o., Juretu Koširju, zaposlenim v Združenju 1.SNL in Telekomu, osebno zahvaljujem,  prav tako družbama VPK, Šport TV in vsem, ki so mi tako obsežen projekt pomagali pripraviti. Izpisano je bilo preko 1000 strani razne dokumentacije, izdelana celotna celostna grafična podoba, izdelan programski paket za portal PRONOLI, ki bi nedvomno zagotavljal kakovostno utrjevanje identitete  vsem klubom. Opravili smo razgovore z dodatnimi potencialnimi pokrovitelji, ki so bili pripravljeni sodelovati kot sponzorji v novoustanovljeni družbi PRONOLI d.d.. Izdelan je bil celoten pregled stadionov in tehnični elaborat za TV prenose, tehnični elaborat za priklop in montažo LCD ekranov, tehnični elaborati za osvetljevanje stadionov, vse to na stroške družbe GSA d.o.o..

Vse našteto je bilo realizirano v zelo kratkem času, saj smo s sodelavci praktično v urah planirali čas do pričetka lige, tako da bi bilo v prvem kolu vse nared in da bi se slovenski nogomet končno začel razvijati v pravo smer. Naročen je bil radarski sistem za spremljanje vizualne statistike ob TV prenosih, kot so tega vajeni gledalci evropskega nogometa. Danes bi morali potrditi naročilo tudi za LCD ekrane, da bi bili pripravljeni za uporabo do 15.8.2008.

Izdelan je bil celoten koncept oddajanja oglasnih sporočil preko interneta, kar bi nedvomno olajšalo komunikacije s sponzorji. Obstaja še veliko stvari, ki bi izboljšale položaj nogometa in omogočale dodaten zaslužek klubom.

Vse to smo počeli za dosego enega samega cilja

»VEČ GLEDALCEV IN VEČ FINANČNIH SREDSTEV ZA SLOVENSKI NOGOMET«

Očitno je, da je v teh poletnih dneh samo nas skrbelo, kakšen bo nogometni jutri, še več, namesto, da bi nas podprli vsi, ki to potrebujejo bolje kot naš klub, so nekateri neargumentirano nasprotovali naši iniciativi in zato navajali različne neumestne razlage, da bi že prepričane prepričali. Nekateri klubi so se zavili v molk po sistemu, počakajmo kaj se bo zgodilo, kar je vneslo v polemiko veliko dvoma, neenotnosti,  predvsem pa je bilo vse skupaj že na robu neokusnega metanja slabe luči na našo organizacijo in name osebno. Slovenski nogometni ligi sem preprosto želel pomagati, to kar pa se je zgodilo, je preprosto odraz današnje slovenske stvarnosti, ki zgodbe o uspehu preprosto ne želi ali ne more sprejeti.

Moje stališče je preprosto in razumljivo, po naravi nisem agresiven in če me okolica ne želi razumeti, potem je bolje pravočasno prekiniti projekt, ki zaradi danih okoliščin žal nima pravih perspektiv.

Od vseh tistih, ki se jih dotika nova marketinška organizacija, sem pričakoval jasna stališča in to velja še vedno. Predvsem bi bilo dobro, da predsedniki klubov končno jasno izrazijo svoje mnenje, da bo javnost pravilno razumela, da to ni bil »Pečečnikov« osebni interes, ampak interes velike večine klubov, ki nastopajo v 1.SNL.  Dobro bi bilo, da bi svoje stališče javno izrazili tudi v  NZS, predsednik Združenja 1.SNL in pa predsednik SPINS-a, ter nam tako morda pomagali najti rešitev ali vsaj pot do nje.

Na žalost obstajajo nekakšni nejasni argumenti in različne samosvoje interpretacije, ki ves projekt zavijajo v meglo. Ne glede na vse skupaj pa ostaja dejstvo, da je bil v preteklih dveh mesecih ustvarjen neprecenljiv ustvarjalni napredek, ki ga je naša družba dosegla z namenom izboljšati položaj nogometa v Sloveniji.

Za konec  bi rad poudaril, da sem na naše delo zelo ponosen, žal pa ugotavljam,  da se v Sloveniji na področju nogometnega marketinga očitno ni potrebno držati nobenih pravil, ter se bojim, da bomo ponovno zamudili novo veliko priložnost slovenskega nogometa.

V primeru, da bodo klubi na čelu z vodstvom Združenja 1.SNL ugotovili, da je bil naš organizacijski predlog kljub vsemu dober in ne kontaminiran, lahko še naprej sodelujemo pri organizaciji lige, vsekakor pa žal ne v vlogi, ki smo jo bili pripravljeni prevzeti nase do sedaj.

                                                                                                                          S spoštovanjem,

                                                                                                                         Joc Pečečnik

INTERBLOCK in NK BEŽIGRAD ni nobenih drugih namenov kot razvoj nogometa v prestolnici. Klube vodijo tisti, ki jih preživljajo, pa naj se s tem ulični strokovnjaki strinjajo ali ne. Vsak klub za svoje delo potrebuje znatna sredstva, ki jih je izjemno težko pridobivati. Tisti, ki klubu zagotovi finance, je po mojem mnenju bolj pomemben kot glavni strelec kluba. Morda na to temo kaj več kdaj drugič...

Tudi Metod Grkman ima očitno določene težave, saj se spušča v tematike, ki za razvoj športa niso pomembne, predvsem pa ne sodijo v prednovoletni čas. Želimo mu srečno novo leto in kakšno boljšo temo v letu 2008.

Motijo pa me laži gospoda Remiha s strani NK BEŽIGRAD, ki navaja netočne informacije in nas napeljuje na razmišljanje, da kot direktor ne ve, kaj se mu v klubu dogaja, ali pač nima sposobnosti, da zaznava poslovne dogodke v klubu, ki ga vodi. Nočem biti žaljiv, ampak drugega razloga ne vidim...

Predsednik NK INTERBLOCKA je NK BEŽIGRAD, kljub MOJEMU ODLOČNEMU NESTRINJANJU, odobril prednovoletno pomoč v višini 50.000 €. Namen te pomoči je bil dobronameren, z željo, da klub pred novim letom uredi finančne obveznosti in si zagotovi pogoje za nemoteno delo. Celotno izplačilo v obliki kredita je bilo že izplačano in pogodba podpisana s strani NK BEŽIGRADA, s čimer je bil Aleš Remih, kot direktor kluba, tudi seznanjen.

Navedbe v medijih so torej neposlovne in niso fer, predvsem pa mečejo slabo luč na oba kluba. Upam, da bodo ljudje razumeli nastalo situacijo in jo pravilno ocenili ter ugotovili, da s takšnim odnosom do prijateljskih klubov in do prijateljskih ljudi ne bodo mogli dolgoročno funkcionirati niti v lastnih klubih, kaj šele kaj več...

Vsem ljubiteljem športa želim vesele praznike in srečno 2008.

Janez Benčina, izvršni direktor
NK INTERBLOCK

Katanec bo imel vlogo svetovalca predsednika kluba. S to potezo je Pečečnik podaril navijačem NK Interblocka in vsem drugim nogometnim navdušencem najlepše božično - novoletno darilo.

Predsednik Pečečnik je ob tem še enkrat poudaril, da Dragan Skočić ostaja trdno zasidran na mestu glavnega trenerja članskega moštva.

V primeru Pavlovič sploh ne gre za nagajanje kluba Interblock igralcu, ampak gre za nesramen, nešporten in predvsem neprofesionalen odnos igralca Zorana Pavloviča do našega kluba, ki ga z eno besedo lahko skrčimo v male »sitne prevare«.

Zoran Pavlovič je bil s strani kluba z veliko željo odkupljen od NK Nafta, za slovenske razmere vratolomnih 50.000 € + DDV. To dejanje kluba kaže, kakšna je bila želja po sodelovanju z njim. Tudi vse pogodbene obveznosti so bile izpolnjene na dan, kot je bilo dogovorjeno, in če kakšnih problemov NK INTERBLOCK nima, so to problemi glede finančne discipline in plačil.

Zoran Pavlovič s svojim delom v klubu ni zagotavljal profesionalnega nivoja, kot se je zavezal v času podpisa pogodbe, prav tako je iskal nešteto faktorjev, ki so ga v našem klubu motili. Že kakšna psovka s tribun je bila razlog, da je bila Zoranova stimulacija na dnu. Ko je enostransko zapustil klub in se ni več udeleževal treningov pod pretvezo, da je poškodovan, smo iz medijev izvedeli, da trenira v Velenju. Kar se tiče Stefanovičevih obtožb pa ne bom zgubljal besed.

Zoran Pavlovič je svojim neprofesionalnim odnosom in konfliknostjo pokazal svoj pravi karakter. To je naredil v NK INTERBLOCK, kot tudi v vsakem predhodnem klubu, kjer se je nahajal. NK Interblock bo ne glede na razsodbo arbitražne komisije uporabil vsa možna sredstva proti Zoranu Pavloviču, saj želimo, da bo on primer, da bodo v bodoče igralci in njihovi »svetovalci« vedeli, da imamo v klubih poleg tega, da igralce plačujemo, tudi pravico in izredno željo po tem, da od igralcev dobimo tisto, za kar so plačani. S tem mislim pripadnost, željo, kvaliteto, profesionalnost, ki se v skupni podobi kaže kot dobra predstava na igrišču.

Joc Pečečnik

Priznam, da si nisem predstavljal koliko je dela, če želimo premakniti kolesje naprej in ga približati vsaj na rob Evrope. Priznam tudi, da sem podcenjevalno gledal na stvari od »zunaj«, vendar kako bi lahko bil drugačen od vseh, ki se ukvarjajo s svetovanjem v nogometu, čeprav pojma nimajo? A vseeno, moje poslanstvo je zgraditi novo okolje, ki ga v našem primeru simbolizira ogenj, takšen kot je nekoč simboliziral bratstvo in edinstvo v grbu ranjke države, le da je naš ogenj nekoliko manjši, saj so v njem le 3 bakle, ki predstavljajo MODERNO INFRASTRUKTURO, NOGOMETNO AKADEMIJO Z PROFESIONALNIM ŠOLSKIM KAMPOM in KONKURENČNO EVROPSKO NARAVNANO ČLANSKO MOŠTVO.

Na noge smo skoraj istočasno začeli postavljati vse tri projekte in morda bodo posamezniki tako v medijih kot v prijateljskih krogih nesramno komentirali naše vmesne faze, kar bomo nedvomno brez težav prenašali, tako kot to počnemo že danes, zavedajoč se, da ne vidijo velike slike, kot jo vidimo mi. Nekateri klubi smo se pač na lastnih izkušnjah naučili, da smo tiho in delamo, rezultate pa bomo v 2 ali 3 letih pokazali tam kjer je treba...

Vseeno je razlog za moje pisanje pogled v prihodnost. Ne bom komentiral nekaterih medijev, ki so privrženci določenih klubov v taki meri, da sem jim zamegli razum objektivne obravnave in količine poročanja do vseh klubov, predvsem pa do prvoligaških klubov, komentiral bom dejstvo, da se s takšnim načinom izziva vandalizem. Vandalizem je težava 21. stoletja, saj ne izhaja iz načrtnih akcij posameznikov, ampak zajema masovno željo po nastopanju, izpostavljanju trenutku slave skupin ali posameznikov, ki so v večini agresivni, velikokrat tudi alkoholizirani. Kaj to pomeni za nogomet? Katastrofo. Predstavlja uničevanje infrastrukture, predstavlja kaznovanje klubov in odgovornih, predstavlja nezmožnost razvoja in je prvi in edini krivec, da so naše tribune prazne.

Zakaj nezmožnost razvoja? Se je kdo že vprašal, ali so v tujini obiskovalci na tekmi samo tisti, ki kupujejo športne časopise, kot je skorajda tipično za Slovenijo? In, če so, kako bomo povečali kritično maso obiskovalcev, ki si jo vsi tako želimo? Bodo morda mediji postali kvalitetnejši in se bodo naklade povečale, posledično z njimi pa tudi število bralcev ozirom takšnih obiskovalcev na nogometnih tekmah? Mislim da to ni prava pot. Zakaj se še leta 2007 sprenevedamo in celoten šport mečemo na najnižjo točko? Zakaj dovoljujemo, da nogometne tekme, pred očmi države in javnosti, postajajo poligon za nasilneže, ki svojo pot iz sivine iščejo skriti pod pretvezo, da so iskreni ljubitelji športa in seveda z njim nogometa? Naš klub ŠE nima stalnih podpornikov, ker želi imeti drugačno strukturo. Kljub temu, da se na tribunah povprečno zbere okoli 1250 ljudi, smo ponosni, da je na naših tekmah veliko družin in predstavnic ženskega spola, ko pa bomo v klubu dosegali primerne rezultate in imeli primerno infrastrukturo, bomo povečali število obiskovalcev za nekajkrat. Naš moto je, da bomo prireditelji nogometnih predstav, kjer bo varnost na prvem mestu in kamor se ljudje ne bodo bali prihajat zaradi nekaj deset nasilnežev... Naš stadion bo opremljen z najsodobnejšo tehnologijo in vsako nasilje bo odstranjeno z doživljenjsko prepovedjo. Kdor ima namreč zares rad nogomet – in mi ga na vsak način imamo – se je zagotovo ozrl proti Angliji, kjer so si nogomet izmislili, njihova Premier League pa je tako ali tako pojem športnega in poslovnega super uspeha. Kot veste, so se Angleži po katastrofi na stadionu Hillsborough, v kateri je leta 1989 na polfinalu FA pokala umrlo 96 navijačev Liverpoola, ozrli sami vase, po naročilu britanske vlade pa je bilo izdelano tudi danes tako znamenito Taylorjevo poročilo, na podlagi katerega so morali klubi vsa stojišča spremeniti v sedišča. S tem so povečali udobje in se posledično znebili dela navijačev, ki to nikoli niso bili, saj so hodili samo razgrajati. Tisti, ki so razgrajali in prisegali zvestobo klubu, so nenadoma prenehali hoditi na tekme, ker jih nogomet očitno ni zanimal, klubi pa so tako na stadione nazaj dobili ljudi in tudi cele družine, ki jih je bilo nogometa prej enostavno strah. S podobnim problemom kot mi, le na mnogo višji ravni, se soočajo Italijani. Za športno – poslovno uspešen evropski klub namreč danes velja, da so njegovi prihodki karseda enakovredno razdeljeni na tri naslove: prodajo TV pravic, prodajo vstopnic in t.i. merchandising in sponzorstva. Italijanski klubi, tudi največji, pa so ravno zaradi slabih stadionov in divjanja na njih, skoraj usodno odvisni zgolj od prodaje TV pravic. In je seveda že stekla akcija na državni ravni, da se nasilje ustavi. Nogomet je predragocen, da bi ga ugrabljenega držala peščica nasilnikov in tudi Italijani so začeli iz stadionov za dolga obdobja odstranjevati ljudi, ki netijo nemir in sovraštvo.

Da bi nogometu v Ljubljani in v Sloveniji vrnili nasmeh in sproščenost, smo organizirali skupino odvetnikov, ki bo v naslednjih mesecih pripravila predlog osnutka za spremembe zakona o javnih prireditvah. Naše obiskovalce bomo ločevali na tiste, ki razumejo razliko med RIVALSTVOM in SOVRAŠTVOM, ter na tiste, ki razumejo kaj je NAVIJANJE in kaj NASILJE in prepričani smo, da bo na tribunah veliko gledalcev, ki jih bo zanimal evropsko primerljiv nogomet, ne glede na to, da je naš klub mlad in brez tradicije.

Na nogometne stadione bo potrebno pritegniti širši krog ljudi in ne samo tiste, ki so neposredno povezani s športom ali športnimi časopisi. Potencial ljudi, ki imajo radi nogomet, je velik in se ga da izkoristiti. Ta neizkoriščen potencial obiskovalcev pa o tekmi v Mariboru ve le to, koliko nasilnežev se je smukalo po mestu in kakšne vrste pretepov in nasilja so izvajali. S tem so tudi nasilneži dosegli svoj cilj, saj se o njih piše. In to je naša nogometna zgodba, ali »derbi«, ki ima kriminalno vsebino močnejšo od nogometne. Ali se danes pogovarjamo, kakšna je bila tekma, kdo je dosegel gole? Novice se poudarjajo v delu, kjer se omenjajo kriminalna dejanja, število zaprtih, vse skupaj pa se opravičuje z rivalstvom med Mariborom in Ljubljano. Širša javnost dobiva sporočilo, da je to normalno stanje in da je v bistvu sovraštvo in nasilje na nogometni tekmi imenovano rivalstvo normalna stvar oziroma kar del nogometa....in zato ni publike...saj si predstavljate mlado družino sredi frčanja sedežev? Kako zaščititi otroke, če ne moreš sebe? Kdo bo peljal družino na tako mesto? Zato imamo prazne sedeže.

Pred kratkim se je v našem podjetju oglasil gospod Niko Kavčič. Z gospodom nikoli nismo sodelovali, vendar sem slišal veliko pomembnih stvari o njegovi karieri. Čeprav sva se prvič srečala na pobudo mojega prijatelja, mi je poklonil knjigo z naslovom »Pot v osamosvojitev«, katere avtor je sam. Sedel je torej gospod Niko za mojo mizo in iz žepa potegnil pero ter v knjigo napisal:

»Gospodu Jocu Pečečniku, pionirju športne renesanse v Ljubljani«. Ljubljana 28.09.2007 Niko Kavčič

Priznati moram, da se vse bolj zavedam, da sporočilo gospoda Kavčiča vsak dan bolje razumem in doživljam njegovo globino. Če moje razmišljanje koga ne sili k treznemu razmišljanju o situaciji, potem našemu nogometu ni rešitve. Moj namen seveda ni generiranje sovraštva, ampak trezno in »na glas« povedno razmišljanje, ki si ga marsikdo ne upa ali noče javno povedati, čeprav razmišlja podobno ali enako.

Prijatelji nogometa in športa, od takšnega razmišljanja pa je odvisna naša prihodnost...

Joc Pečečnik

Ljubitelji nogometa smo videli borbeno nogometno tekmo, kjer je zmago odločila zaslužena sreča in to prav ob zaključku tekme. Morda je naše moštvo vso srečo porabilo v pretekli sezoni in se nam sedaj nekako izmika, saj dejansko stanje ni tako slabo kot kažejo trenutni rezultati... Kljub razočaranju, ne morem reči, da se naši igralci niso borili in da se nam ni pokazala slabost pomanjkanja igralcev, ki bi lahko kvalitetno nadomestili odsotnost treh igralcev. Kljub temu jim čestitam za prikazano in glavo gor. Brez opravičil, tekma je mimo in naše misli so usmerjene dvakrat na Primorsko, kjer bomo iskali svojo tolažbo...

Vseeno me na nedeljsko tekmo vežejo lepi občutki, pa čeprav, so za takšno vzdušje »krive« Viole. Tudi na domačem igrišču sem bil vesel nogometnega vzdušja, pa čeprav sem moral poslušati glas ljudstva iz nasprotnikovih ust ... Morda se bomo s klubom NK Maribor dogovorili, da kadar ne igramo eden proti drugemu, da nam posodijo Viole, mi pa bomo klubu pomagali na kakšen drugačen način..., saj očitno v Ljubljani transparentno delo kluba, ki ima vizijo in vlaganje posameznikov ni prav zaželeno in enostavno vse kar ni Olimpija ni vredno, da se podpira...
Tudi to je dejstvo, ki ga moramo sprejeti in ga bomo reševali ob nekih novih okoliščinah... Podporo potrebujemo sedaj, ko smo na začetku svoje mlade poti, saj smo v novi podobi mlajši v mesecih kot je NK Maribor v letih... Tudi mi si želimo, da nam pomaga 12. igralec in da začutimo, da je nekdo z nami, saj ne igramo nogometa samo za nas, niti ne v domači dnevni sobi..., bolj kot gre za stokanje gre za razmislek vsem, ki so jim včeraj Viole upravičeno kričale »Gledališče, Gledališče...«

V NK INTERBLOCKU smo storili vse, da bi normalno nogometno tekmo razbremenili napetosti, saj smatramo, da je medsebojni naboj potreben, vendar pa želimo, da smo po tekmi vsi normalni ljudje, ki ne dopustimo, da kdor koli žali klub za katerega navijamo. Če se komu od nas posreči odleteti v Evropo (nas čaka še dolga pot) pa navijamo zanj, saj je njegov uspeh posledično tudi uspeh vseh nas...

Moram priznati, da sem nad obiskom Mariborčanov zelo pozitivno presenečen, saj v nobenem primeru nisem videl drugega kot normalne kultivirane ljudi, ki niso bili sprovocirani in niso kazali nobenega sovraštva ali vandalizma... bili so mi všeč in v takšni obliki so vedno dobrodošli na našem stadionu, tudi če nam pridejo na pomoč, ko ne igra Maribor...

Zahvaljujem se vsem, ki ste naše gostoljubje izkoristili na kulturen način in veselim se naslednje tekme z Vami. Kot sem Vam dokazal na zadnji tekmi, se bom za takšen odnos zavzemal tudi v bodoče saj meče pozitivno luč na nogomet in je živ dokaz da rivalstvo med Ljubljano in Mariborom obstaja, vendar pa ne generira nasilja.

Policiji in varnostnikom se zahvaljujem za nenasilno in korektno opravljeno delo in si želim, da jih bo v bodoče še manj kot v nedeljo.

Vodstvu kluba se zahvaljujem za tolažbo po tekmi in korekten odnos in čestitke klubu za osvojene 3 točke v Ljubljani.

Veseli nas, da smo od različnih ljudi iz Maribora prejeli veliko zahval za organizacijo in upam, da bomo tako sprejeti tudi v Mariboru, čeprav bomo prišli po izgubljene točke...

Joc Pečečnik, predsednik
NK INTERBLOCK